Gospod Spanec danes ni potrkal na moja vrata...
In tako sem celo noč premlevala in tuhtala... ampak zakaj sploh ne morem zaspat? ...kaj me muči in mi krati ure namenjene spanju, počitku in sanjam???
Kako naprej? Kaj bo, ko se bo končno delovno razmerje končalo? Končno... ja končno... celo leto sem na čakanju in komajšnjem preživljanju v upanju, da se bom vrnila na delovno mesto... in ittak tako ne bo, saj mojega delovnega mesta ni več... vse so spremenili in marsikoga odpustili zaradi tako rekoče "recesije", ki je za moje pojme samo izgovor za nekatere pohlevneže, da si zagotovijo še večji del denarja in državnih subvencij...
Zato me morijo nočne more in se sprašujem kako naprej...
Sicer na obzorju se mi je prikazala mala velika luč z ogromnim potencialom, ki me mika... in si non stop govorim... to je zame... v tem lahko uspem... to je delo v katerem se lahko angažiram kolikor sama hočem... v bistvu sem šef sama sebi... in kaj me bremza??? hmmm...
Niti sama ne vem... verjetno je to samo posledica tega meseca, ki ga sploh ne obožujem... ja... prišel je december... konzumistični december... osebo, ki sem jo predkratkim spoznala... pravi entuzijast bi rekel: "SUPERCA... to je pravi mesec za nas..."
Mogoče ima prav in moram samo premostiti ta grd občutek otesnjenosti in s pozitivno mislijo se predat toku decembra...
Čas bo pokazal svoje, jaz pa bom naredila vse, da se čimprej naužijem pozitivnosti in veselja do tega čudnega meseca...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.