01.01.2012

Juppy, končno smo dočakali  novo leto...

28.12.2011 konec delovnega razmerja

Po enoletnem čakanju in upanju, da bi se lahko stvari spremenile, sem podpisala moj odpust.

Enajst let sem delala v firmi, ki me je letos odpustila.

Šola :(

Hmmm... kdo bi si mislil, da se bom vrnila v šolo ... :P

Zakaj ne morem spat?

Pol stoletja je mimo

Prejšnji teden smo doma praznovali

Že dolgo nisem pisala svojega dnevnika :P

Današnja slikica moje zadnje balkonske jagode...

...kje je moje življenje?

Doma samevam, čeprav zelo zaposlena, mi še vedno ostane časa za premišljevat in tuhtat kaj, kako, zakaj...

Kaj dogaja z današnjim svetom? Vsi so zelo zagrenjeni, vsem se nekam mudi, nihče nima časa, da bi se ustavil in zaužil trenutek svojega življenja.

Kako lahko živimo tako življenje, prazno, brez radosti, tempirano, nasičeno z vsemi mogočimi nevšečnostmi...sestanki, delom, stresom, histeriji...

Zakaj sploh to dovolimo???

Od kar sem doma, mogoče pa preživet zadnje mesece na čakanju ni bilo tako napačno, sem spoznala pravo življenje usklajeno z mojimi štirinožnimi prijatelji. Uživanje v vsakodnevnih sprehodih, v igri, v bleščečih učkih, ki te obožujejo...to je pravo življeneje..

Ampak žal...v današnjem svetu tega si ne moremo privoščiti :(

Slovensko državno prvenstvo Kranj 2010

Med 13. in 16. majem je v Kranju potekalo državno prvenstvo.

IMOBILIZIRANA...doma...

Primoran počitek... 
...tako je odirigiral zdravnik... 
...kaj pa sedaj... 

Doma na kavču ...se dolgočasim in ne vem kaj bi počela.

Pravi čas za posodobit končno blog in ga oblikovati.

Opažam, da to ni najbolj enostavno delo, moraš prebrati kup navodil in še ne gre vse po načrtih.

Kam postavit vse vrstice...ogromno jih je!!! So res tako nujne, komu na čast toliko vsega...toliko aplikacij, barv, pisav, da sam ne veš katero izbrati. Kakšna zmešnjava  !?! :-P 

Ampak, ko in če vse razumeš in izkoristiš v tvoj prid, je delo nagrajeno z lepoto tvojega izdelka.

Pa poizkusimo...

Milano, Italija, 12.-14.03.2010

Pa je prišla prva tekma... prvo preverjanje najinega znanja... prvi vprašaji so se začeli pojavljat nad glavo... mi bo uspelo?... sva na pravi poti?... kaj pa če nama ne bo uspelo?... kaj če bo spet ista pašta?... mah... nič... najbolje, da počakam na samo tekmo in tam bomo videli kaj in kako...

KAR TAKO...

Včasih se zagledamo v daljavo, opazimo tako lep razgled, ki pritegne našo pozornost...