Po enoletnem čakanju in upanju, da bi se lahko stvari spremenile, sem podpisala moj odpust.
Enajst let sem delala v firmi, ki me je letos odpustila.
Enajst let sem delala v firmi, ki me je letos odpustila.
Ko sem šla prvič na čakanje, sem imela občutek, da se ne bom več vrnila, vendar upanje je še vedno ostajalo, čeprav zelo zelo majceno...
No, in sedaj... za seboj sem zaprla ena vrata... delo ni bilo najlepše, čeprav meni je bilo všeč, na trenutke je bilo fizično zelo naporno, a vendar me ni bilo strah poprijet za delo in ga pripeljat do konca... kar me je morilo na tem delovnem mestu je bila splošna neorganiziranost in prazen obljube... to je bila moja nočna mora.
Ja, prav obljube in besede, ki so bile prazne, votle... samo za rešit trenutne situacije, ki pa so prinašale samo še večjo zmedo in nelagodje, prav te besede so me spravljale ob živce!!!
Ne morem razumeti delodajalca, ki nenehno podcenjuje in žali svoje delavce, ki nima nobenega spoštovanja do dela drugih in ki je mišljenja, da samo on vse ve... :( zakaj si lahko privoščiš tako obnašanje? zakaj moraš nenehno želit in podcenjevat druge??? denar, ki ga imaš ti ne daje te pravice... res je, da mi omogočaš mesečno životarjenje, vendar nihče ti ni dal pooblastila za tvojo osornost in predrznost, za tvojo podcenjevanje in žalitev... :(
Tako obnašanje je vedno bolj pogosto v delovnih razmerjih, vendar ne bo prineslo nič dobrega, saj so ljudje vedno bolj razočarani, polni frustracij in nelagodje se širi...
Konec tega obdobja!!!
Sedaj gremo novim avanturam nasproti... kaj nam bo prineslo novo leto pa še ne vem...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.